Naloga
V neki tovarni bi radi imeli detektor, s katerim bi lahko preverjali, ali se po bakreni cevki (zunanji premer 4 mm, notranji premer 2 mm), ki je del večje naprave, pretaka tekočina ali ne. Seveda, bi to radi preverjali med delovanjem naprave. Dolga, zanimiva diskusija je ponudila različne ideje, za najbolj enostavno pa je bila sprejeta naslednja. Če bakreno cevko na enem koncu močno pogrejemo, bomo čez kratek čas zaznali povišanje temperature na drugem mestu cevke, npr. 2 cm od mesta gretja. Če bi snov v cevki vplivala na spremembo tega časa, bi lahko na tem principu zasnovali »detektor za preverjanje praznine cevi« .
Uvod
Preden smo predstavili naše ideje in pogled na zastavljeno nalogo, nam je vodja vaje pojasnil, da so ob njenem zastavljanju v mislih imeli predvsem tovarne, kjer izdelujejo hladilnike za domačo rabo. Naš detektor naj bi tako »sodeloval« v tej verigi serijske proizvodnje in sicer kot eden izmed tistih členov, ki preverjajo ali naprava (v našem primeru hladilnik) sploh deluje, in če dosega določene predpisane standarde, ki so pogoj za nadaljno prodajo.
)
Najbrž vas je že večina videla, kako izgleda hladilnik, če ga obrnemo. Podoben je povečani mreži teniškega loparja. Vzdolžne paličice predstavljajo hladilna rebra, vodoravno pa se kot jara kača vije cevka, po kateri se pretaka hladilna tekočina. Zaradi te prepletenosti, cevka v našem poskusu ni smela biti predolga (ker ne bi predstavljala realne situacije) ampak smo na voljo imeli le okrog 30 cm, kolikor približno znaša dvakratna razdalja od zadnjega rebra do zavoja cevke. To pa je bila v tem pogledu, grobo rečeno, naša edina restrikcija.
Večina ljudi se sprašuje, zakaj bi tak detektor sploh potrebovali in dokler nam ni bilo razloženo zakaj, smo bili tudi mi istega mnenja. Očitno se, kljub vsej tehnologiji in dandanašnji natančnosti zgodi, da ob izdelavi cevi vanjo zaide kakšen delec, ki moti ali pa celo zaustavi pretok hladilne tekočine. Ob notranjem premeru 2 mm to sploh ni težko, najpogosteje pa se to zgodi v zavoju. Naša naloga je zato bila, da s pomočjo detektorja praznine pokažemo ali je v cevki kaj tekočine in še pomembneje ali se znotraj nje ob delovanju kompresorja vrši pretakanje.
Predno pa zaidemo v podrobnosti samega poteka vaje je dobro, da omenim, da smo poleg predlaganega poskusa z gretjem razpravljali tudi o možnosti, da bi preko širjenja zvočnega valovanja poskušali odgovoriti na zastavljeni vprašanji. Ideja vsekakor ni bila slaba, ampak na voljo smo imeli premalo časa in mogoče tudi znanja ter opreme, da bi to lahko realizirali.